Piše se leto 1508 in visoko nad tlemi Sikstinske kapele v Vatikanu stoji umetnik Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni na majavem odru, z vratom, zvitim skoraj iz sklepa, medtem ko mu barva kaplja po obrazu. Kljub globoko zakoreninjeni veri in predanosti si v resnici sploh ne želi biti tukaj, v najsvetejšem središču katoliške Cerkve.

»Sem kipar, ne slikar,« se je odzval, ko mu je papež Julij II. zaupal naročilo. Toda papeževa beseda je zakon in Michelangelo nima druge izbire, kot da uboga.



