History št. 118 – november 2021

Ko je britanski inženir in izumitelj Henry Bessemer nekega dne leta 1868 plul domov čez Rokavski preliv, je zbolel za najbolj strašno morsko boleznijo.

Tam so lahko ustvarili svojo sanjsko skupnost, osnovano na Svetem pismu in pod nadzorstvom strogega Boga. Konec 19. stoletja so bili ponovno na begu, tokrat pred hitrim razvojem družbe.

Vsi so slišali zgodbe o tem, kako so rimski cesarji usmrčevali svoje krščanske podanike.

A v 19. stoletju so se velesile zahodnega sveta vse bolj približevale. V na obrobju ležečih japonskih provincah so mladi samuraji spoznali, da se meč in hrabrost nista mogla kosati z napredno tehnologijo zahodnega sveta.

Redko kdo se jih spominja, a v srednjem veku so Burgundci bili ena najmogočnejših evropskih rodbin – znani so bili po svojem osupljivem bogastvu in velikanskem vplivu.

A cerkev in francoska revolucija sta stali na poti do velikega preboja. Leto 1859 se je svet znanosti obrnil na glavo.

Med drugo svetovno vojno se je nacistična Nemčija odločila izzvati premoč zavezniške mornarice s flotami majhnih in hitrih čolnov.

Ste vedeli, da je naziv cesarja nastal po naključju kot izpeljanka imena Julija Cezarja, da je Rimsko cesarstvo nekoč imelo štiri cesarje in da je nesposobni nečak Napoleona Bonaparteja postal zadnji francoski cesar?