Če bi astronavt padel v črno luknjo, bi izginil v neskončno majhni točki, kjer se prostor in čas, kot ju poznamo, končata. A do takrat bi že bil pogubljen, saj črne luknje obdaja nevidna meja, od koder se ne vrne nihče.

Italijanski fizik želi ta koncept preizkusiti. Ne osebno, temveč s pomočjo sonde. Ne moremo biti prepričani, da je črna luknja res to, kar mislimo. Opis črnih lukenj izvira iz Einsteinove splošne teorije relativnosti, ki pa pri singularnosti doseže meje svoje veljavnosti. Morda bi prav to lahko bila izhodiščna točka nove fizike.



