Ko nas zebe, je naš imunski sistem manj učinkovit, zato smo bolj dovzetni za okužbe. Da ne bi izgubile preveč toplote, se žile v mrazu skrčijo, kar privede do zmanjšanja pretoka krvi in posledično okrnjene oskrbe sluznice dihalnih poti s protitelesi in drugimi celicami imunskega sistema.
Mraz in prepih nas ne prehladita, vplivata pa na odziv našega imunskega sistema.
Prehladi so pogostejši pozimi tudi zato, ker večina virusov, ki povzročajo prehlad, bolje prenaša nizke temperature.
Čeprav rinovirusi (najpogostejši povzročitelj prehlada), enterovirusi in virusi humane parainfluence niso ravno dejavni ob najnižjih zimskih temperaturah, se razbohotijo spomladi in jeseni – in takrat je prehlajenih največ ljudi.
